Nahajate se:
Tujerodne vrste z naših vrtov lahko škodujejo okolju
Tujerodne vrste z naših vrtov lahko škodujejo okolju
Številne vrste rastlin, ki jih uvažamo kot okrasne rastline za gojenje na vrtovih in parkih, lahko kaj hitro postanejo invazivne. Po nekaterih podatkih je kar dve tretjini invazivnih rastlinskih vrst prišlo k nam v naravo iz vrtov oziroma posredno iz vrtnarij. Njihovo število se zaradi vse večje ponudbe in z možnostjo nenadzorovanega nakupa semen preko spleta še povečuje. S svojo ustalitvijo in širjenjem jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo ter na zdravje ljudi in živali. Najbolj problematične invazivne tujerodne rastline v Sloveniji so japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera).
Tujerodne vrste so pri nas uspešne, ker nimajo naravnega sovražnika, naša drevesa pa nimajo ustreznih obrambnih sposobnosti, da bi se obranili invazivnih škodljivcev. Vse to ne vpliva le na naše vrtove, gozdove, ampak se močno odraža tudi v gospodarstvu ter vpliva tudi na naše zdravje. Medtem ko domorodne strupene rastline dobro poznamo, se nevarnosti tujih rastlin redkeje zavedamo. Nekatere rastline niso nevarne le ob zaužitju, temveč lahko izločajo strupene snovi. Taka vrsta je na primer orjaški dežen, ki izvira s Kavkaza in srednje Azije in so ga v Evropo prinesli kot okrasno trajnico. Njegovi sokovi povzročijo na koži, ki je izpostavljena soncu, pekoče in boleče izpuščaje. Zelo pogoste so tudi različne alergije, še posebej seneni nahod.
Za preprečevanje širjenja tujerodnih rastlin je potrebno celostno ukrepanje - od preprečevanja vnosov, hitrega ukrepanja v začetnih fazah širjenja, do rednega zatiranja in ustreznega postopanja z odpadki invazivnih tujerodnih rastlin. Njihovo odstranitev je potrebno opraviti pred cvetenjem oz. tvorbo semen. Pomembno je, da delov rastlin ali plodov po obrezovanju ne zavržemo v gozd, temveč jih kompostiramo in sušimo pred plodenjem ali sežgemo. Lahko jih oddamo tudi v zbirne center kot zeleni odrez. Pomembno je tudi, da zemljo ali vrtna tla, kjer so se zarasle invazivne tujerodne vrste ne odvažamo drugam, saj jih s tem širimo. Nekatere imajo zelo dolgoživo seme (npr. ambrozija), druge imajo trdovraten koreninski sistem ali gomolje, iz katerih poženejo nove rastline, pri določenih vrstah (npr. japonskemu dresniku) pa je dovolj le majhen košček rastlinskega dela in rastlina bo pognala in se razširila v novem okolju.
Pozornost je potrebno nameniti tudi potencialnim novim invazivnim vrstam, ki ponekod po Evropi že kažejo znake invazivnosti. To so vrste, ki še niso prisotne v Sloveniji, vendar je njihov pojav pričakovati v prihodnjem obdobju ali pa se že pojavljajo v majhnem številu oziroma na omejenem območju in jih je z ustreznimi ukrepi še mogoče odstraniti. Brez ukrepanja se bodo te vrste razširile. Nekatere takšne vrste v Sloveniji gojimo kot kulturne rastline, po Evropi pa se kažejo za podivjane in agresivne: goji (Lycium barbarum), črnoplodna (Aronia melanocarpa) in vijoličnoplodna aronija (Aronia prunifolia), vzhodna jastrebina (Galega orientalis), kitajski (Miscanthus sinensis) in orjaški miskant (Miscanthus giganteus) ter navadna pavlovnija (Paulownia tomentosa).
Negativni vplivi invazivnih rastlinskih vrst se kažejo tudi na kmetijskih površinah, ker povzročajo neposredno gospodarsko škodo pri gojenju kmetijskih rastlin. Najbolj uspešno reševanje je zgodnje odkrivanje invazivnih vrst, saj je na ta način ukrepanje lažje in učinkovitejše. Pri kmetijski pridelavi je zato pomembno, da so kmeti seznanjeni s problematiko invazivnih rastlinskih vrst in jih znajo pravočasno prepoznati ter ob njihovem pojavu ustrezno ukrepati. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za namen zgodnjega prepoznavanja in uspešnega zatiranja tujerodnih rastlin izdalo novo, dopolnjeno različico brošure o invazivnih rastlinah, v kateri so s slikovnim gradivom predstavljene najpogostejše invazivne rastline, ki se pojavljajo na kmetijskih površinah ali v njihovi bližini.
Gozdarski inštitut Slovenije je v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS) pripravil Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih, v katerem so za izbrane tujerodne vrste opisani ključni določevalni znaki.