Rogatec

Rogatec in njegovi grebeni tvorijo razvodje med Lučko in Gornjegrajsko kotlino. Vršni greben je sestavljen iz dveh vrhov in sedla med njima.

Iz Kala, sedla med Lepenatko in Rogatcem, vodi na vrh zahtevna planinska pot, od kmetije Špeh pa po severnem grebenu lažja pot.

Kako je nastala gora Rogatec

V tistih davnih dneh, ko so še živele vile, žalik žene, škratje, palčki in povodni možje, se je po Savinjski dolini klatil velikan, ki je bil takšen hrust, da je lahko z enim samim korakom prestopil visoko Menino planino. A četudi je bil takšen silak, se je hudobnih ljudi bal, zato ga Savinjčani niso nikoli videli. Samo enkrat ga je srečal mlad drvar, ki je v gozdovih Menine planine sekal smreke. Ta pa se ga je tako prestrašil, da je od strahu osivel, ko pa je prišel v dolino, je ljudem zatrjeval, da ima velikan na glavi roge. Tako je velikan dobil ime — Rogatec.

Velikan Rogatec je neko noč zaslišal lepo petje. Pele so vile z Menine, ki so na jasi vrh planine plesale vilinsko kolo. In ker je bil velikan samičen, si je najlepšo vilo zaželel za ženo. Zapustil je svoje skrivališče, se vzravnal, iztegnil dolgo roko in šapnil po najlepši vili. Prestrašene vile so zakričale, naj jim vrne sestrico, on pa nič; obrnil se je, da bi z vilo v naročju zbežal proti solčavskim hribom. Komaj pa se je trikrat prestopil, so ga vile preklele, se je v hipu zrušil na zemljo in okamenel... Tako je v Savinjski dolini med Gornjim gradom in Lučami nastala gora, ki so ji Savinjčani vzdeli ime — Rogatec.

Vir: Zupanc, Lojze (1959). Palček v čedri. Ljubljana: Mladinska knjiga.